To so standardni elementi (krogla, kvader, cilinder, stožec, piramida...), ki so že vgrajeni v mnoge 3D modelirnike in jih lahko zelo na hitro narišemo. Potem jih lahko med seboj združujemo z Boolovimi operacijami, da dobimo bolj kompleksne oblike.
Slika 1: Standardni geometriski primitivi
Skoraj vsako modeliranje se začne z 2D skiciranjem. Za to se uporabljajo elementi, ki jih poznamo že iz 2D risarskih programov:
(črta, lok, krog, kvadrat, šestkotnik...)
Slika 2: Primer 2D skiciranja
V nadaljevanju bo prikazana funkcija zaokroževanja robov. Tudi ta tehnika 3D modeliranja se zelo pogosto uporablja saj je večina robov zaokrožena, da se izdelki lažje naredijo ali pa, da izgledajo lepše. Na nam že znanem 3D modelu ključa smo označili obe glavni ploskvi okoli katerih želimo zaokrožiti robove. Izbrali smo radij 5 mm, ter potrdili SW operacijo 'Fillet'.
Slika 3: 3D model ključa
Slika 4: Zaokroženi robovi pri kljču
Ta operacija je zelo podobna operaciji zaokroževanja, le da se tukaj rob posname. V nadaljevanju boste videli razliko med posnetim robom, ki ga lahko primerjate z zaokroženim.
Slika 5: 3D model ključa s posnetimi robovi
S tem postopkom (SW ukaz 'Shell') z lahkoto dobimo lupino izdelka, ki smo ga zmodelirali. Tako boste na naslednji sliki lahko videli lupino našega 3D modela ključa.
Slika 6: Lupina modela ključa
To je ena izmed težjih operacij, vendar se dosti uporablja v modeliranju, saj nam le ta lahko da zelo težavne oblike, ki jih moremo danes modelirati. S tem ukazom lahko naredimo kakršnekoli površine. Podati moramo samo štiri prostorske krivulje ter ukazati programu (SW 'Lofted Surface'), da jih poveže med seboj.
Slika 7: 4 krivulje v prostoru
Slika 8: Prosta površina