VSAKEMU TO,
KAR MU PRIPADA!
Vedno, ko me kdo sprašuje zakaj imam še vedno NMT telefon, se spomnim te teorije. Zakaj bi potreboval GSM, če mi moj šest let stari NMT služi dovolj dobro za toliko kot se jaz pogovarjam. Kaj vse bi moral narediti, če bi hotel nov GSM: zamenjati bi moral telefonsko številko, dobiti bi moral sim kartico, vzeti novo naročniško razmerje itd. Pridobil bi pa le pošiljanje SMS-ov, izgubil nekaj gramov v žepu, ter opazil bi lahko kdo me je klical.
Toda kaj bo vse to meni, ko me le tu in tam kdo potrebuje, če me bo nujno potreboval me bo že našel si vedno pravim. Tako sem čisto zadovoljen z mojim »ciglom« ali po moje »Mobi orožjem« in od srca privoščim boljše telefone ljudem, ki veliko govorijo. Tako kot naprimer moj cimer. On se pogovarja vsak mesec okoli deset ur. On res najbrž ne bi mogel preživeti z mojim NMT-jem. Toda, če pogledamo nazaj v čas, lahko ugotovimo, da pred desetimi leti ni še nihče imel mobilnih telefonov pa smo ravno tako shajali. Kaj nam je prinesla nova doba, tako imenovana komunikacijska doba? Le večje račune za telefon. Kajti, ko pravijo starši otrokom vzemi mobitel, če si ti kaj zgodi pa pokliči. Toda če se ti res kaj resnega zgodi, ne boš mogel niti poklicati, zakaj torej mobilnik. Sprevrglo se je tako kot pri avtomobilih, da je postal to neke vrste statusni simbol, važno je da je le-ta čim dražji in seveda boljši od sosedovega, takšni smo pač Slovenci. Sedaj sem čisto zašel iz svoje smeri. Pravil sem vam o tem, da bi po moji teoriji potrebovali na Zemlji takšno družbeno ureditev, kot jo imajo na slavnih filmih o Zvezdnih stezah. Tam imajo vsi enake pravice in dolžnosti, svoje delo nimajo plačano z denarjem. Ves dan so v službi za blagor drugih, podobno kot mravlje, ki hrano nosijo domov namesto, da bi jo sproti pojedle. Čistilka na ladji Enterprise ter kapitan Picard, imata enake pravice, oba lahko uživata enako hrano uporabljata enaka stranišča, sobe ter navidezni svet. Edina razlika med njima je le-ta, da ima kapitan Picard mnogo večje odgovornosti, katere pa nima poplačane z denarjem ampak s tem, da lahko odloča in poveljuje vsej ladji. Tako kot drug primer bi navedel fotoaparat. Zakaj bi nekdo, ki ima denar imel fotoaparat za 2000 € ter z njim opravil 10 slik na mesec. Nekdo, ki pa uživa v fotografiranju in hoče s tem zaslužiti pa upravlja le s fotoaparatom za 100 €. Zakaj si ta dva človeka nebi izmenjala svojih fotoaparatov. Tako moja teorija pravi, da bi bilo zelo učinkovito, če bi imeli takšno družbo v kateri bi delali za materialne dobrine in ne za denar. In tako bi vsak dobil tisto stvar, katero bi potreboval ter s katero bi služil ali užival v prostem času. Tako bi tudi smetar lahko dobil dirkalni motor, če bi v prostem času naredil veliko kilometrov z njim ter užival na njemu. Predstavljajte si, kaj bi si vi zaželeli, če bi lahko dobili nekaj kar bi potem ves čas opravljali ter to z veseljem?
Zame bi bila zadosti že cisterna bencina na leto J! Upam, da ste se vživeli v
mojo teorijo, ter, da nestrpno pričakujete čase, ko bo na Zemlji vladala boljša
družbena ureditev, kot je sam komunizem. In kjer bomo vsi državljani Zemlje
imeli enake pravice ter dolžnosti.
OKI BLATNIK