TEORIJA O MINI ČRNIH LUKNJAH!
V
knjigi Tkanina vesolja avtorja Briana Greena sem prebral idejo za to mojo novo
teorijo o mini črnih luknjah. Avtor knjige pravi, da bi bilo možno umetno
ustvariti črno luknjo, v kolikor bi stisnili dovolj mase na dovolj majhen
prostor. To bi naredili v bodoči prihodnosti s tem, da bi dva delca v velikih
pospeševalnikih trčili med seboj s takšno silo, da bi ju stisnili na razdalji v
razredu med 10-20 do 10-30 m. Zaradi dovolj velike mase na tako majhnem
volumnu, bi bila gostota dovolj velika, da bi se ustvarila majhna črna luknja.
Ker iz do sedaj znanih podatkov, dogodkovni horizont črne luknje narašča (črna
luknja raste) v kolikor vanjo pade dodatna masa, bi tudi naša majhna črna
luknja lahko rasla, če bi vase posrkala še kakšen atom ali dva. Ko pa črna
luknja rase se njen volumen veča, (saj gostota snovi ni niti v črni luknji
neskončna in ima neko vrednost) s tem pa lahko razširi svoj vpliv in pritegne
vase se vec mase in posledično se bolj
zrase. Tako je moja skrb v tem, da bi znanstvenikom poizkus ušel iz rok in bi
črna luknja pojedla preveč atomov in tako zrasla, da bi začela vase »goltati«
raziskovalno opremo in znanstvenike same. Nato bi »požrla« še cel laboratorij
in kaj kmalu celo mesto. Vendar to še ne bi bilo dovolj. Črna luknja bi še bolj
intenzivno rasla in na koncu bi v njej izginila cela Zemlja. Le-ta bi bila
zanjo šele predjed, črna luknja bi za glavno jed požrla še Sonce. Za sladico pa
bi si privoščila Plutona.
Tako
bi bil to za nas pravi Armagedon. Kljub temu avtor knjige trdi, da ni takšne
nevarnosti saj je Stephen Hawking dokazal, da črne luknje niso večne in imajo
tako kot vse v vesolju svoj začetek in svoj konec. Črne luknje izhlapijo v
Vesolje, s tem ko neprestano sevajo. Zaradi tega bi naša mini črna luknja
»umrla« v zelo kratkem času, v kolikor ne bi dobila ničesar za pod zob.
Navkljub
nevarnosti črnih lukenj bi jih lahko s pridom izkoristili, če bi lahko natančno
kontrolirali njihovo velikost. V njo bi lahko stlačili vse vrste odpadkov
(radioaktivne, strupene, škodljive…), ki bi jih črna luknja predelala v
koristno energijo po Einsteinovi enačbi E=m*c2. Tako bi lahko iz
enega grama odpadkov, katerekoli snovi proizvedli dovolj energije, kot jo v
enem dnevu porabi mesto New York. Z dobljeno energijo pa bi lahko proizvajali
maso in z njo gradili vesoljske ladje velikosti Lune ali celo Zemlje (to
trditev sem že omenil v svoji teoriji o kolonizaciji vesolja).
Upam,
da bodo znanstveniki dodobra preučili vse nevarnosti nastanka črne luknje,
preden se bodo spravili trkati delce z neverjetnimi energijami.
OKI BLATNIK