SOCIALNI KAPITALIZEM!
Do razmišljanja o tej teoriji sem prišel po tem, ko sem po 22 letih šolanja
ostal brez službe. Še najbolj žalostno je to, da brezposelni nimajo niti
prilike, da bi se izkazali kaj znajo in kako so pripravljeni delati. Dovolj o
tem in preidimo na samo teorijo.
Ideja je zelo preprosta in sicer se gre zato, da je čista neumnost, da v
teh časih ljudje še vedno delamo po osem ur na dan. Razlago bom utemeljil tako,
da začnem v prazgodovini kjer so ljudje delali od zore do mraka, saj drugače
niso mogli preživeti, obnašali so se kot živali, ki praktično ves dan iščejo
hrano za preživetje. Kljub temu je to v povprečju naneslo le šest delovnih ur
na dan (http://en.wikipedia.org/wiki/Working_time),
tako so imeli na leto okoli 2200 delovnih ur (upoštevati moramo, da niso
poznali vikenda in praznikov). V srednjem veku so ljudje še vedno delali ves
dan s to razliko, da so si najbrž lahko katere deževne ali druge dneve vzeli
prosto, saj so že imeli rezerve hrane. Wikipedia
nanaša dejstvo, da je njihova letna delovna doba bila dolga 2000 delovnih ur. V industrijski revoluciji se je situacija
poslabšala in tako so ljudje mogli začeti delati po 10 ur na dan, kar znese
okoli 3600 delovnih ur na leto. Za to so bile krive tovarne s svojim ogrevanjem
in razsvetljavo, ki so omogočale delo tudi v slabih vremenskih pogojih in
ponoči, kar v preteklosti ni bilo možno. Od takrat naprej je zaradi
modernizacije proizvodnje (avtomatizacija, računalniki…) delovna doba padala in
je leta 2004 znašala v povprečju okoli 1500 ur na leto, kar znese le pičlih štiri
ure na dan (to je če bi delali vsak dan v letu), ker pa poznamo vikende in
imamo dopust nanese to osem ur na delovni dan. Prav zadnja kriza, ki je
največja po drugi svetovni vojni nam lahko da misliti, da bi delovnik lahko še
skrajšali in sicer zaradi moderne proizvodnje, uporabe hitrih računalnikov ter
avtomatizacije in robotike potrebujemo manj časa, da naredimo določen artikel.
Prav tako so artikli vedno bolj sofisticirano narejeni, tako da ne potrebujejo
več toliko sestavnih delov (tukaj pomagajo tudi umetne mase in njihovo
brizganje – masovna proizvodnja) in zaradi tega je potrebnih manj človek-ur za
sestavo določenega artikla. Prav tako lahko opazimo, da je v današnjih časih brezposelnost
okoli 10 %, kar pomeni, da morajo
ostali aktivni zaposleni s socialnimi prispevki skrbeti tako za brezposelne,
kot tudi za upokojence in študente. V kolikor bi znižali potrebno število
delovnih ur na dan na šest ali celo le štiri ure, brezposelnosti ne bi bilo več
in s tem bi zmanjšali višino potrebnega socialnega prispevka. Tukaj naj dodam
še to, da bi socialni prispevek nujno mogel biti vsaj 3-4 krat nižji od najnižje
plače, drugače so ljudje raje brezposelni in delajo na črno, kajti dandanes je
najnižja plače tako nizka, da je le dvakrat večja od socialnega prispevka. In
tu nam že sama logika pove, da so prav zaradi tega ljudje raje na sociali kot
pa da delajo osem ur na dan za le dvakrat večje plačilo! V prid tej teoriji
lahko podam še eno dejstvo in sicer, da je aktivna delovna doba na dan le okoli
4-6 ur (to najbrž vedo vsi zaposleni, če se spomnijo na vse kavice in kosila
ter debate v katere padejo med delovnim časom). S tem, ko bi skrajšali število potrebnih ur na dan bi
tudi zvišali produktivnost, kajti dva delavca po štiri ure na dan naredita
sigurno več kot eden (po mojih ocenah tudi do 140 % več), ki dela osem ur na
dan in je na koncu delovnika že čisto izčrpan.
Tako bi v socialnem kapitalizmu ali celo razsvetljenem kapitalizmu kot ga imenujem
jaz postopoma zmanjševali potrebno število delovnih ur na dan. S tem bi
zmanjšali brezposelnost dvignili produktivnost in povišali standard ljudi ter
tako še prilili vode na kapitalistični mlin in to ureditev porinili še do
skrajnih meja. Jasno je, da se mora v prihodnosti tudi kapitalizem končati,
tako kot so se še vse družbene ureditve do sedaj, kajti razvidno je da to ni
idealna družbena ureditev (ker je Zemlja omejena in so tako tudi vsi resursi na
njej - http://www.storyofstuff.com/)
in da nas vodi le v pogubo v kolikor se ljudje ne bomo začeli zavedati, da
denar ni vse in da ga potrebuješ le toliko, da normalno preživiš. Vsi vemo, da
nas materialne dobrine lahko osrečijo le za kratek čas, med tem ko obstajajo
druge stvari, ki nam zapolnijo smisel v življenju. Največkrat so to tiste
najbolj drobne in neopazne stvari in dogodki, ki jih prezremo v toku hitrega
tempa življenja, ki ga narekuje kapitalizem.
OKI BLATNIK